KazaloCalendarPomoč pogostih vprašanjIščiSeznam članovSkupine uporabnikovRegistriraj sePrijava

ste si že kdaj predstavljali, kakšen bi bil svet, če nikoli ne bi prišlo do revolucij v devetnajstem stoletju? če bi zemlji še vedno vladali kralji in kraljice, princi in princese? ste si že kdaj zamislili, kako bi bilo živeti v ogromnem dvorcu, poveljevati več tisoč ljudem? sedaj lahko to izkusite. na akademiji whorstwill se na vladanje pripravljajo bodoči monarhi dvanajstih evropskih držav. samo klik na gumb za registracijo te loči do tega, da postaneš eden od njih.

že res, da ste na tem forumu princi in princese, a team smo vaši bogovi. dobro si oglejte najina prelepa obrazka, kajt če boste kakorkoli škodovali forumu, bosta zadnje, kar boste uzrli.

idejo in zasnovo foruma je ustvarila aminka emulinja, pri grafiki in ureditvi ji je pomagala nikoleta. za awesome kodice, ki so uporabljene na forumu, se zahvaljujeva cauntionu. zasnova je originalna ideja, pra tako so originalni cannoni in vse drugo, kar pripada gsdk, teamu in sem uporabnikom. kakršnokoli kopiranje je prepovedano, pritožbe o tem pošljite adminom na ZS ali pa jih objavite v temu pripombe.


Share | 
 

 Kopalnica

Go down 
AvtorSporočilo
the leader

avatar

Število prispevkov : 127
Join date : 06/01/2013

ObjavljaNaslov sporočila: Kopalnica   Ned Feb 03, 2013 12:39 am

KOPALNICA
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
jean jacques theroux
princ soriree
avatar

Število prispevkov : 18
Join date : 17/05/2013
država : france

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Kopalnica   Sre Maj 22, 2013 12:34 am


eleonore leslie theroux

njene ustnice so bile vroče kot ogenj in jacques je tudi brez njenih besed lahko ugotovil, da je uživala v teh njunih malih -lahko bi si celo drznili reči preverznih- igricah. želel je nežno zašepetati njeno ime, a si le tega nekako ni mogel priklicati v glavo: zagotovo se je začela s črko m... več pa o njem ni mogel povedati, čeprav si je tudi sam želel, da bi lahko to storil. in o dekletu, ki mu je tako vztrajno in strastno vraalo poljube tudi drugače ni edel skoraj nič več. pa se je tega sramoval? četudi bi se najbrž moral, je odgovor na to vprašanje negativen. bil je vajen tega da se je srečeval in zbliževal z ljudmi, ki jih ni poznal, zdelo se je, da fant niti ni potreboval topline in dejstva, da ga vsaj nekdo na tem širnem svetu res dobro pozna in ve tako rekoč vse o njem: a te osebe na njegovo žalost pač ni bilo.
mogoče bi bila pa to lahko njegova družina? bi oni lahko vedeli, kakšen je v resnici, kako zapravlja svoje življenje? občutek je imel, da točno vedo. a ne, niso mu mogli pomagati... pa si je sploh želel pomoči? je želel biti pomiloan, hoditi na tiste preklete anonimne sestanke za cigaretne odvisnike in alkoholike? kamorkoli bi šel, bi ga prepoznalo, ampak kakorkoli že francija ni imela nobenih teža z njegovim odnosom. in dokler mu niso nasprotovali ljudje, katerim bo nekoč v prihodnosti vladal, je bilo zanj vse v najlepšem redu.
svetlolaska, ki jo je držal v svojih močnih dlaneh ga je iznenada vprašala, kam naj gresta. seveda, saj se nista mogla mečkati kar na šolskih hodnikih, kajne? jacq je za trenutek ali dva razmišljal, potem pa z roko pokazal proti ženskemu delu kampuca. prijel jo je za roko in jo bolj ali manj odvlekel v ženske toalete. na njegov obraz se je prikradel nasmeh in preden je obprl rata ji je ukradel še en poljub, ni pa vedel da bo to tudi zadnji njen dotik ki ga bo dobil v tem dnevu. njegova dlan je nežno pritisnila na kljuko in pred očmi se mu je zarisal bolj ali manj strašljiv prizor: na straniščnih tleh je ležala rjavolaska, blondinka v jeanovih rokah pa je zacvilila in zamrmrala nekaj o tem, da mora resnično oditi nazaj v učilnico. bilo je dopoldne in francoz resnično ni vedel, kdo razen therouxovih bi ob takem času hodil po šoli. stopil je do dekleta na tleh in ji z obraza odstranil koder las, da bi jo prepoznal. saj sem vedel, da samo therouxovi tavajo po akademiji med poukom, je v svoji glavi dokončal misel in se sesedel poleg njegove sestrice. "hej, ele. ele!" je govoril vedno bolj nestrpno in si v glavi že sestavljal pridigo, ki jo bo mala slišala v trenutku, ko se bo zbudila. a sedaj... sedaj je moral ohraniti mirno kri. to se mu še nikoli ni zdelo tako zelo težko. "eleonore leslie theroux, ne zafrkavaj me!"

------------------------------------------------
it's a revolution, i suppose


Nazadnje urejal/a jean jacques theroux Sre Maj 22, 2013 6:13 am; skupaj popravljeno 1 krat
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
eleonore leslie theroux
lady priere
avatar

Število prispevkov : 16
Join date : 13/05/2013
država : france

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Kopalnica   Sre Maj 22, 2013 5:14 am


it's a total eclipse of the heart



this is for my wonderful brother jean jacques;


Le kdo drug se je po akademiji sprehajal medtem ko so vsi ostali čepeli za svojimi klopmi, nosove tiščali globoko v knjige in zvijali z očmi ob vsaki učiteljevi besedi? Eden od Theroux-ovih, seveda. Najmlajša članica francoske plemiške družine je med počasno hojo tiho mrmrala melodijo, ki je ni znala umestiti pod pravilen naslov. Bil je ena tistih napevov, ki jih slišiš po radiu in ti ostanejo v ušesih še ves dan, traja pa vsaj cel teden, da se spomniš ime pesmi, kateri pripada. Ele se s tem ni hotela preveč ubadati, čeprav se je dobro zavedala, da bo prebedela nekaj noči, če ne bo kmalu izvedela komu pripada nadležen ton, ki je brundala. Bila je pač eden tistih ljudi, ki niso mogli ničesar postavit na stranski tir, četudi je bila to najbolj nepomembna malenkost. Čudakinja, kot je bila, pri njej očitno velja obratna logika, ključne stvari za njeno življenje so se ji zdele nebistvene in jih je z veseljem potlačila nekam, od koder niso prišle v njene misli in skupaj z njimi pripeljale zaskrbljenost. Tako so bile kajenje, alkohol in droge, pač razvada, ki ji je utirala pot obstoja. Obstoja, ki pa ni bil kaj prida, če mene vprašate. Vrtelo se je okoli znanja, ki ji je bilo prirojeno ter upanja, da to ne bi bilo edino zaradi česar se je bodo ljudje spominjali. S časoma se je sprijaznila, da so to le sanje, ki se ne bo nikoli uresničile, zato se je utapljala v kemikalijah, kot je bila steklenica v njeni dlani in kupček heroina v žepu njenih kavbojk. Ko smo že pri tem, ja, dejstvo, da se drogira ni samo izmišljena govorica, čeprav je ni imela namena priznati. Diskretnost je bila vedno ena njenih vrlin, kar se tiče 'zasebnega življenja'. No, morda pa je bilo zato, ker je večino dejanj, ki jih je hotela zadržati v svetu, kjer se govorice ne širijo, počela med poukom, ko so bili vsi vsaj fizično prisotni v učilnicah.

Tako je sedaj zavila v kopalnico na ženskega dela akademije. Njene visoke pete so z odmevom udarile ob kopalniške ploščice. Z vzdihom je stopila pred ogledalo nad umivalnikom, njena roka pa je z enim presenetljivo elegantnim gibom švignila proti razmršenim lasem, ki so krasili njeno glavo. Steklenico je odložila na rob umivalnika in iz žepa potegnila bela zrnca heroina. Ker s seboj ni imela igle, do njene sobe pa ji je ločevalo veliko preveč korakov s katerimi bi porabila veliko preveč časa … ne, ubrati je morala drugo pot.

Tik preden jo je zadel zmagoslaven občutek sproščenosti, ki je ob vsaki uporabi prej omenjenega mamila, zajel vsako celico njenega telesa je naredila požirek vodke in se zaklenila v straniščno kabino. Zaklenila? Zaprla je vrata, recimo. Sesedla se je na tla in se naslonila na mrzlo steno. Skozi njo je tekel občutek sreče, občutek, ki ga je bolj ali manj čutila, le ob uporabi podobnih sredstev. Na ustnicah ji je igral majhen nasmešek, le kotički njenih ustnic so bili obrnjeni navzgor. Ko pa je vse skupaj začelo reagirati z količino alkohola, ki ga je spila med posameznimi urami, se ji je pred očmi zatemnilo. Ni se več zavedala kdo je, kako ji je ime, kljub temu, da je imela kurjo kožo zaradi mrzlih ploščic, ni vedela kje je.

»Ele…« je do daleč zaslišala znan glas. Poskušala je zamežikati, a se ni premaknila. Občutek zadovoljstva je počasi izginjal skupaj z neizmerno srečo, obstal je samo grenek priokus v njenih ustih, ki je bil veliko bolj podoben okusu nekaj tednov starih nogavic. Spet je zaslišala svoje ime in v bratovem glasu zasledila nervoznost. »Prekleto, Jean. Bi lahko stišal svoje krakanje?« je odrezavo vprašala in se prijela za glavo. Pomela si je sence, v katerih jo je zbadalo in se vzravnala. Njen pogled se je srečal s temnolaščevim. Takoj se je mentalno pripravila na njegovo nerganje, ki je bilo neizbežno. Predobro ga je poznala …




[hope it's ok .. ;3 ]

------------------------------------------------
the end of the rainbow
I gotta have rooths before branches,
to know who I am,
before I know who I wanna be
and faith to take chances,
to live like I see
a place in this world
for me ...
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Sponsored content




ObjavljaNaslov sporočila: Re: Kopalnica   

Nazaj na vrh Go down
 
Kopalnica
Nazaj na vrh 
Stran 1 od 1

Permissions in this forum:Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
 :: students's atrium :: ženski del-
Pojdi na: